Člani novinarskega krožka in izbirnega predmeta novinarstvo smo se 26. februarja odpravili na Radio Slovenija. Tja smo se odpeljali z mestnim avtobusom.

Sprejela nas je gospa Tatjana Pirc in nas poučila o bogati zgodovini Radia Slovenija, potem pa nas popeljala na ogled različnih studiev. Najprej smo videli in slišali nekaj  o starinskih pripomočkih za novinarstvo. To so npr. kukavica, ledvičke, starinska kamera, starinski mikrofon …

Nato smo se odpravili do studia 12, studia 26 in studia Vala 202. Tam smo izvedeli nekaj o novinarstvu oz. delu na radiu. Spoznali smo Roka Kužela, ki je prav takrat vodil oddajo Ime tedna.

Ogledali smo si tudi večji studio, ki je namenjen snemanju Simfoničnega orkestra RTVSLO, oddaje Odštekani in podobnega. Tam je zelo odmevalo. Imeli smo čast slišati del nove opere slovenskega glasbenika, ki se imenuje Srečanje. Pokazali so nam tudi obdelavo različnih vrst glasbe.

Za vajo pravilnega izgovora so nam povedali nekaj govornih zavozlank, kot sta na primer: pešec čisti cestišče ali seks s Ksenjo, kar se nam je zdelo zelo težko in zanimivo. Po uri in pol smo se polni novega znanja in pozitivnih vtisov vrnili v šolo.

Sara Flander Erman (5. B)  in Ema Novak (5. B)

Učenki Sara in Ema, članici novinarskega krožka, sva naredili anketo pri učencih iz oddelka OPB9 (4. C in del 4. A). Spraševali sva jih o zimskih počitnicah:
Kakšne so bile tvoje počitnice?
Ali se ti zdi vredu, da imamo počitnice na dva meseca? Zakaj ja oziroma ne?

Eliza Kastelic:
Moje počitnice so bile zabavne, veliko sem tudi pogrešala prijatelje, šolo malo manj, saj sem se zelo zabavala.
Se mi zdi v redu, da jih imamo na dva meseca, ampak mogoče bi jih potrebovali malo več.

Kristina Pajntar:
Moje počitnice so bile v redu, ker sem veliko smučala in bila pri babici.
Ja, da jih imamo na dva meseca, se mi zdi dobro, da se lahko še kaj učimo.

Neja Žibret Žučko:
Moje počitnice so bile v redu, bila sem v Italiji in jo raziskovala.
Da jih imamo na dva meseca, se mi zdi prav. Samo, če bi jih bilo malo več, bi bilo tudi dobro.

Eva Radonjić:
Bila sem v Kranjski Gori, sem veliko smučala, po tem sem odšla k babici, kjer je bila tudi moja sestrična.
Dobro je, da jih imamo na dva meseca, saj se malo spočiješ, nato je že spet šola.

Glib Leskiv:
Moje počitnice so mi bile zelo všeč, ker sem bil v Črni gori.
Dobro je, da jih imamo na dva meseca, ker lahko vsaka dva meseca čakaš na nove počitnice, ne da imaš enkrat dolge, po tem pa moraš čakati na poletne počitnice.

Tara Rekić:
Moje počitnice so bile zelo zabavne, ker smo doma gledali veliko serij.
Meni je to, da jih imamo na dva meseca, čisto v redu, ker potrebujemo počitek po vseh teh ocenjevanjih, in da se malo spočijemo.

Nina Gostenčnik:
Moje počitnice so bile odlične, ker sem bila pri babici. Bilo je res super, ker je bil tam tudi moj bratranec.
Meni je všeč, da so na dva meseca, da se lahko malo spočiješ od pouka.

Katarina Perla:
Moje počitnice so bile super, ker smo odšli smučat.
Zelo mi je všeč, da so na dva meseca, da se odpočijemo od šole pa take stvari.

Robert Lopez Šljuka:
Imel sem v redu počitnice.
Zdi se mi dobro, da so na dva meseca, da se dovolj naučimo.

Ivan Ivanišević:
Moje počitnice so bile dobre.
Všeč mi je, da so na dva meseca. Lahko se več naučimo.

Aljaž Van Jović:
Imel sem zelo dobre počitnice.
Dobro je, da so na dva meseca, da imamo čas za zabavo in prijatelje.

Jurij Starešinič:
Moje počitnice so bile zelo v redu, čeprav sem tudi malo pogrešal šolo in prijatelje. Vseeno so se hitro končale.
Zdi se mi prav, da so na dva meseca. V šoli imam prijatelje, s katerimi se vsak dan zabavamo, pogrešam tudi malo učenja.

Sara Flander Erman in Ema Novak (5. B)

Članice novinarskega krožka so preživele zanimive počitnice. Obiskale so različne kraje v Slovenije, se družile z družino in prijatelji ter neizmerno uživale.

Ognjemet v Murski Soboti

Prazniki so se začeli … Vsi smo se veselili. Plesali smo se zabavali, a nedelja je kar pritekla. Bil je 24. december božični večer, pogledali smo  film in se najedli dobre hrane. Zjutraj je bila smrekica obložena z darili, a to ni nič takšnega, kot to, da sem se družila z najboljšo prijateljico Manco. In imeli smo božično družinsko kosilo. Bila sem s prijatelji ter družino, a za novo leto sem bila v Murski Soboti, kjer smo gledali ognjemet, se igrali, poslušali pesmi in se zelo zabavali. Prazniki so bili super in zelo zabavni.

Flora Ana Podbevšek, 5. b
učenka novinarskega krožka

Snemanje filmčka Thundermanovi

Moje počitnice so bile zanimive. Veliko smo se smejali, drli,  jokali, predvsem pa uživali. S prijatelji iz morja smo se odločili, da gremo za novo leto v hišo. Vsi skupaj. Bilo je 9 otrok in vsi so bili mlajši od mene, bile smo samo 3 punce. Fantje se ne pogovarjajo toliko kot punce, ampak se raje tepejo in derejo – vsaj tam je bilo tako.
Ko smo imeli čas, smo  snemali kratke filmčke iz risanke Thundermanovi in iz filma Harry Potter. Bilo je odlično, še enkrat bi ponovila.

Sara Flander Erman, 5. b
učenka novinarskega krožka

Lučke na Vrhniki

Za novoletne počitnice sem bila nekaj časa v bolnišnici. Za božič sem bila doma. Odšla sem na Vrhniko k svoji teti. Lučke so bile zelo zanimive.

Naomi Botonjić, 5.a
učenka novinarskega krožka

Sankanje v Kranjski Gori

Moje počitnice so se začele s dvodnevno pižama zabavo pri babi. Nadaljevale so se z enodnevno pižama zabavo pri bratrancu. Za novo leto sem bila doma, saj en član družine ni hotel k moji babi. Za novo leto je bilo zabavno, saj sem dobila novo igro, ki mi je zelo všeč. Zadnji dan pred šolo sem odšla v Kranjsko Goro na sankanje s svojo prijateljico Teno. Tena ima srečo, ker živi na Hrvaškem in s poukom začne šele v ponedeljek, 8. 1. Zvečer sem odšla domov, v resnici k mami. Zaspala sem šele ob 23.00. Po resnici povedano, vem le, da po 10. uri.

Ema Novak, 5.B
učenka novinarskega krožka

Ekipa novinarskega krožka vam želi vse dobro v novem letu, ki prihaja.

Vedno zelo radi obiščemo Hišo eksperimentov, letos pa smo imeli dan eksperimentov kar na naši šoli.

V okviru tehniškega dne smo spoznavali elektriko, gradili mostove iz lego kock in opravili še mnogo drugih poskusov. Cel dopoldan je bil zabaven, predvem pa poučen.

Nekaj misli učencev 4.a razreda.

Ta dan  mi je bil zelo všeč. Z Davidom sva sestavila zelo dober most.

Dominik

Ta dan smo se zabavali. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo risali z vročim svinčnikom. Nastala je vetrnica. Učitelji so bili zelo prijazni. Ves čas so nam pomagali.

Nikolina T.

Ta tehniški dan je bil super, ker smo se učili o elektriki. Zabavno je bilo tudi, ko smo sestavljali most. Tudi eksperimenti z vodo so bili zanimivi.

Nikolina N.

Ta dan mi je bil všeč, ker smo ustvarjali zanimive pa tudi čudne stvari.

Learta

Tehniški dan je bil zanimiv. Zelo sem bila vesela, ker smo eksperimentirali. Veliko sem se naučila.

Tara

Ta dan je bil poseben. Najbolj mi je bilo všeč, ker smo imeli toliko različnih dejavnosti. Užival sem, ko smo sestavljali mostove iz delov, ki so podobni lego kockam. Tekmovali smo, kdo bo sestavil najboljši most.

Dejan

Tekst: Bogdana Turk

V  petek, 3. 9. 2021, smo se 8. in 9. razredi povzpeli na hrib Sveti Jošt. V dolino smo se pripeljali z avtobusi, tam odložili 9. razred, mi pa smo pot na hrib začeli malo višje.

Do vrha smo potrebovali približno 50 minut, hodili pa smo po Sodarjevi poti mimo Kapelice na Puščavi. Na vrhu smo imeli zasluženo pavzo pri Koči na Joštu. Pojedli smo svoje malice, se malo pogreli na soncu, nekateri pa smo si privoščili tudi sladoled.

Na poti nazaj v dolino smo hodili lažje in hitreje. Jaz in tri moje sošolke smo se po nekaj časa oddaljile od vseh razredov, zato smo nekaj časa hodile same. Potem nas je dohitela učiteljica Jasna z manjšo skupino deklet, ki so hodile v malo počasnejšem tempu. Padle smo v pogovor z učiteljico, nekaj časa kasneje pa smo se oddaljile tudi od njih. Po poti nazaj do doline, kjer nas je čakal avtobus s celim razredom razen nas, smo se veliko nasmejale, se pogovarjale in tudi malo padale. Proti koncu smo zavile na pot, za katero smo kasneje ugotovile, da je napačna, zato smo šle nazaj do križišča, kjer smo zavile na pot ter počakale učiteljico Jasno. Ta nam je pokazala pravo pot in že smo bile pri avtobusu. Naša razredničarka učiteljica Polona, ki je bila zaskrbljena, kje smo bile, je prišla do nas in nas poslala na avtobus, kjer pa nas je čakal cel razred. Čakali so nas približno 10–15 minut zato so nam zaploskali.

Potem smo se peljali nazaj v Šiško, v šolo. Ko smo prispeli, smo v jedilnici prevzeli sladoled ter odšli dom.

Ajda Kaučič Žuvela, 8. a

Bil je lep petkov sončen dan, ko smo se z avtobusom odpeljali na Jošt. Med vožnjo smo si ogledali Stražišče. Na vznožju smo se postavili v vrsto po dva in dva. Hodili smo 50 minut. Na vrhu smo si lahko kaj kupili in se osvežili v bližnjem lokalu. Ko smo hodili dol, smo se obmetavali s storži .Dva moja sošolca sta dobila storž v glavo, tako da smo se smejali skoraj celo pot.

Emman Šabotić

9. 9. 2021 smo se vsi petošolci odpravili na športni dan okoli Blejskega jezera. Odpravili smo se na razgledno točko, kjer smo pojedli malico in hranili račke. Videli smo tudi ribe vseh velikosti.

Po počitku in malici smo se odpravili naprej. Ko smo hodili, smo videli veliko veveric, psov, in tudi kočijo, ki so jo peljali čudoviti konji. Med pohodom smo bili zelo tiho, da bi poslušali veverice in ptičke. Bila je velika tišina, kar pa med pohodi ni običajno. Videli smo tudi velik vijugast tobogan, žal nam je, da nismo prinesli kopalk. Videli smo tudi veliko različnih dreves in hišo, ki je bila obdana z rožami. Priporočamo vam ogled Bleda, kjer si lahko privoščite kremno rezino za 4 evre ali pa sladoled in čudovit ogled Bleda. Ko smo se odpravljali nazaj v šolo, smo s puncami lahko končno sedele v zadnji vrsti. Na  avtobusu so nekatere sošolke spale, nekatere pa so se igrale. Fantje so pa večinoma noreli in se smejali pa tudi motili punce, ki so v tem času spale. No, saj smo se tudi punce kasneje smejale. Po enourni vožnji smo se ustavili na avtobusni postaji, se sprehodili do šole in šli na kosilo. Po kosilu se je del dneva končal.

Neja Angelov, Sara Mahmić, Nejla kojić, Doroteja Lena Štular

9. 2021 smo se devetošolci odpravili na celodnevno ekskurzijo v Posočje. Najprej smo obiskali frančiškansko cerkev, kjer je pokopan Karl X. (francoski kralj). Potem smo se odpravili proti Trgu Evrope, kjer je meja med Slovenijo in Italijo. Zatem smo se odpeljali proti Kobaridu, kjer smo si odšli ogledat kostnico. Pot smo nadaljevali proti Kobariškemu muzeju, kjer so nam predstavili življenje ljudi, ki so bili na soški fronti, ter o vojaških ofenzivah, ki so jih izvedli z obeh strani Avstro-Ogrske in Kraljevine Italije. Zatem smo se odpeljali v Gorico, kjer smo imeli nekaj časa zase, od kjer smo se odpravili nazaj v Ljubljano. Dan je bil prekratek in bi še želel kakšnega podobnega.

Jure Jurkovič, 9. a

Letošnje in lansko šolsko leto je bilo zaznamovano z masko in razkužilom. Od marca 2020 smo bili 2 meseca doma, junija pa smo se spet vrnili v šolske klopi, nekateri bolj, nekateri manj zadovoljni.

Toda vrnitev je bila vseeno drugačna, kot smo je bili vajeni vsakega 1. oz. 2. septembra. Na hodnikih smo morali pravilno uporabljati masko, nekateri so ta pravila upoštevali bolj, nekateri manj, pa vendar smo šolsko leto končali karseda mirno.

Letos se je vse začelo drugače kot lansko leto. Takoj že na začetku leta so uvedli velike spremembe. Zdaj moramo ves čas nositi maske, predmetna stopnja se ne selimo več iz razreda v razred, kot smo bili tega navajeni, redno se morajo mize razkuževati itd.

Če povzamem, je ta korona vsem vsaj malo spremenila življenje in upam, da se bo zaključila čim bolj spontano in kmalu.

Tine Breznik, 8. A

Na vroč septembrski dan smo se sedmošolci odpravili na tri vrhove. Najprej smo se povzpeli na manjši hrib, in sicer na Klobuk. Nato smo krenili proti Toškemu čelu. Pot je bila kratka, vendar strma. Vsi smo uspešno in varno prispeli na vrh. Tam smo se usedli na klopice in se okrepčali z dobrotami iz doline.

Pot smo nadaljevali do Slavkovega doma, kjer so nas pričakali avtobusi.

Vsi smo se imeli lepo, na koncu smo bili malo utrujeni, vendar polni zadovoljstva, da smo uspeli takšen podvig.

Veselimo se že naslednjega športnega dne.

Aleksander Juvan, 7.a

Jaka Mišković, 7.a

29. 9. 2020 smo bili učenci osmega razreda (a in b) na tehničnem dnevu. Avtobus nas je pripeljal do Srednje gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole, kjer so nas vljudno pričakali ravnatelj in nekaj učiteljev. Najprej so nam razložili, kakšno izobrazbo nam ponuja ta šola. Nato so nam priredili nekaj zabavnih delavnic z naslovi:

Vožnja bagra

Izdelovanje iz keramike

Kamnoseštvo

Izdelovanje ptičje hišice

Geodetska delavnica

Po prvem delu delavnic (ki so trajale okoli 1 uro) smo imeli malico, med katero so nam še bolj predstavili šolo. Po malici smo se sprehodili po njej. Nato smo imeli še drugi del delavnic. Po končanem programu smo se zbrali in šli nazaj proti šoli.

Sam sem bil vključen v dve delavnici: vožnje bagra in izdelovanje iz keramike. Pri izdelovanju iz keramike smo imeli na izbiro veliko različnih barv keramičnih ploščic. Na drugi delavnici smo se naučili, kako se vozi bager. Bilo je zelo zabavno in upam, da bo tudi drugim všeč, ko bodo šli.

Jure Jurkovič, 8. A

V letu 2020 smo se vsi znašli v zelo neprijetni situaciji, morali smo namreč v karanteno. Ko smo prvič slišali za to, sploh nismo mogli verjeti, da bomo ostali doma zaradi bolezni. Nemogoče!

Zelo veliko učencev je bilo veselih zaradi zaprtja šol. Zadnji dan nas je bilo v šoli zelo malo, potem pa se je začela karantena. Prva dva tedna je bilo kar v redu. Delali smo za šolo, lahko smo dlje spali in vse je bilo super. Naslednje tedne pa je meni postajalo vedno bolj dolgčas. Ja, še vedno smo delali za šolo, vendar pa nisem imela kaj delati. Do maja se je to zgodilo že večini učencev. Vendar pa so nam učitelji po majskih počitnicah napovedali veliko ocenjevanj. Tako smo maja pridobili veliko ocen. Konec maja pa smo dobili novico, da gremo nazaj v šolo. Tako smo se vrnili v šolo.

V šoli smo se morali držati pravil in zaključili ocene. Konec leta smo večinoma gledali filme, saj smo vse že zaključili. Kar nekaj učencev se je v letu 2019/2020 izmuznilo z boljšimi ocenami, kot bi jih imelo, če ne bi bilo karantene. Tudi razred je ponavljalo veliko manj učencev.

Vendar pa je imela ta »korona« tudi dobro plat. Naučili smo se delati z elektronskimi napravami (tisti, ki tega do sedaj še niso znali) in spoznali, da nam bližina sočloveka pomeni veliko več, kot smo prej mislili. Tudi okolje je bilo veliko čistejše.

Med poletnimi počitnicami je veliko Slovencev odšlo na morje na Hrvaško. S tem je v Slovenijo prišlo veliko okužb. Septembra smo vseeno šli v šolo, vendar se moramo držati veliko pravil.

Žal se je oktobra zgodba preteklega leta zopet ponovila in šolanje na daljavo je trajalo do februarja in še nekaj dni v marcu.

Žana Omerzu, 8.a

Že več kot dva tedna se učenci od 1. do 7. razreda zabavamo s projektom Gremo peš s kokoško Rozi. Namen projekta je ozavestiti učence o pomenu hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza v vsakdanjem življenju. Cilj pojekta je vplivati na učence, da bi bili trajnostno mobilni. To pomeni, da potujemo na način, ki ima majhen negativen vpliv na okolje, npr. hoja, kolesarjenje, javni potniški promet … Vsi učenci smo dobili letake, na katerih smo rešili različne zabavne naloge, npr. kako hodimo v šolo, mnenja o projektu Gremo peš, kaj menimo o prometu okrog šole, kako prihajamo v šolo …

V petek, 7. 5., pa smo učenci rešili računalniško anketo. V vsaki učilnici vključenih razredov lahko najdemo plakat, na katerem smo pobarvali kvadratke, ki prikazujejo, koliko nas je hodilo v šolo peš. Ta projekt bo trajal do konca junija. V imenu vseh učencev  lahko rečem, da smo s projektom vsi zadovoljni.

Aleksander Juvan, 7. a

Aprila 2021 je bilo na šoli Cankarjevo tekmovanje. Za šesti in sedmi razred je bila predpisana knjiga Pobeg, učenci osmega in devetega razreda pa so prebrali knjigo Kako dolg je čas. Cankarejvo bronasto priznanje so prejeli Eva Hudej, Mia Božič, Aljaž Zidanšek, Ana Radonjić, Izak Visković, Kosta Ražman, Erika Tušar, Isabelle Lavrin Povše, Jan Stergar in Lea Malik. Na državno tekmovanje, ki bo v soboto, 22. 5. 2021, sta se uvrstili Isabelle Lavrin Povše in Lea Malik.

Prebrala sem knjigo Pobeg, ki je prvi del štiridelne zbirke Ognjeno pleme. Knjiga je zgodovinski mladinski roman, ki opisuje preseljevanje Slovanov. Prikazuje življenje Slovanov in njihov odnos z volkovi. Pokaže, kako je bilo v času, ko še niso imeli telefonov, ko so se za preživetje morali boriti z golimi rokami in potovati po zasneženih gorah in se boriti celo z medvedi.

Erika Tušar, 7. A

Teden pred zimskimi počitnicami smo se 6. razredi z avtobusom odpravili v Kranjsko Goro. Ko smo prispeli, smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina se je že takoj odpravila na smučišče, druga pa je zaradi slabega vremena dopoldne preživela v Nordijskem centru Planica. Po smučanju in krajšem sprehodu smo se vsi zbrali v hotelu Alpina, kjer smo bivali vseh 5 dni.

V hotelu smo imeli odličen samopostrežni zajtrk, kosilo in večerjo pa so nam prinesli natakarji.  Imeli smo svoj urnik, ki smo se ga morali držati. Vsak dan so nas dočakale nove preizkušnje, med drugim tudi na smučeh. V sredo smo se nekateri učenci odpravili na nočno smučanje, ostali pa na nočno sankanje.

Ena lepših umetnin, kar jih je oblikovala narava, stoji ob poti na Vršič, in sicer Ajdovska deklica. Kranjska Gora je ena izmed lepših in večjih kotlin v Sloveniji. Leži na 806,3 m nadmorske višine na Gorenjskem. V Kranjski Gori je sedaj kar 1484 prebivalcev. Ko smo se v torek sprehodili po centru, smo videli veliko zanimivosti. Sprehodili smo se tudi do Triglavskega narodnega parka.

V šoli v naravi sva uživali in doživeli veliko nepozabnih dogodivščin. Domov sva se vrnili z lepimi občutki in smučarskim znanjem.

Viviana Mušedinović Blatešić in Aleksandra Zdovc, 6. B

Prireditev nama je bila zelo všeč. Namesto da bi jo starejši učenci pripravili nam, smo jo mi pripravili njim. Bila je zanimiva, ker so nastopali učenci iz drugih držav in nam v svojem jeziku zaželeli srečno novo leto. Mladi igralci so nam doživeto odigrali, kako so se ljudje leta 1990 izrekli na referendumu za samostojno državo. Veliko smo izvedeli o Sloveniji, dosežkih naših športnikov, naši tradiciji in z glasbo ter plesom veselo zakorakali v praznični čas. Upam, da so v predstavi uživali tudi drugi in srečno novo leto še naprej.

Aleksandra Zdovc in Viviana Mušedinović Blatešič

V četrtek, 9. 1., smo na OŠ Hinka Smrekarja gostili 180 tekmovalcev iz različnih šol na področnem Cankarjevem tekmovanju iz znanja materinščine. Sprejeli smo jih učenci naše šole s kratkim nastopom. Učenci zdaj nestrpno pričakujejo svoje rezultate.

Naj bo novo leto srečno in veselo,

praznično in belo.

Za praznike lepo se imejte

in v novem letu veliko se smejte.

Jan Stergar

več…

Hitro, hitro mine čas,

kaj v tem letu čaka nas?

ustavi zdaj konje za praznične dni.

Zajemi sapo, darila odpri,

zaželi si nekaj, pozabi skrbi!

Viviana Mušedinović Blatešić in Žana Omerzu

Novoletna voščilnica

Želimo vam srečno leto,

naj slabe misli zbledijo,

dobre pa ostanejo.

Vsak trenutek je lahko nov začetek,

leta in korake puščamo za sabo

in se v nove dogodivščine spuščamo.

Prvega januarja bo prva stran knjige,

ki ima 365 zanimivih strani.

Klara Majnik, 7. a in Aleksandra Zdovc, 6. b

RTV SLO se zdi od zunaj zelo mogočna in veličastna stavba. Ko smo vstopili v notranjost, smo zagledali lutki iz oddaj Radovedni Taček in Zajček Bine. Naprej smo si šli ogledat masko, kjer je vse zelo sterilno. Potem smo se odpravili v ogromno garderobo. V njej je več kot  10 000 kosov oblačil. Moj najljubši del televizije je bilo ogromno skladišče, v katerem skladiščijo vse pripomočke za nastope, predstave in še za vse druge stvari. več…

V četrtek, 14. 11. 2019, je naša šola praznovala 60 let. Za to prireditev se je cela šola pripravljala že skoraj od začetka šolskega leta. Prireditve se je udeležil celo Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana. Na odru so se zvrstile različne točke, od recitacije do plesa in glasbe.

več…

V šoli spoznamo prve prijatelje. Ustvarjamo si prve spomine. Naša šola je edina, ki z učenci deli vzpone, padce in včasih tudi bolečino. Nikoli me ne pusti na cedilu.

Naša šola je slavila kar 60 let. Na prireditvi smo se zbrali, da bi proslavili ta prečudovit dogodek. Malo smo zapeli, zaplesali in se skozi igro pozabavali. Obiskal nas je tudi gospod župan, s katerim smo podelili nekaj prekrasnih in ustvarjalnih trenutkov. Tako lepa proslava se mi bo vtisnila v spomin za vse večne čase. Bilo mi je zelo prijetno in uživala sem ob vseh nastopih.

Viviana Mušedinović Blatešić,  6.B

V sredo, 2. oktobra, smo se sedmi razredi odpravili na ekskurzijo na Dolenjsko. Pot nas je vodila mimo Žužemberka, Višnje Gore in Ivančne Gorice. Na poti v Novo mesto smo se ustavili na Otočcu in se sprehodili okoli gradu. Ko smo prispeli v Novo mesto, smo se odpravili v Dolenjski muzej, kjer smo si ogledali zanimivo razstavo o Dolenjski skozi čas. več…

V ponedeljek, 21. oktobra, so nas obiskali učenci Slovenke gimnazije iz Celovca. Naši učenci so jih sprejeli ob spremljavi otroškega pevskega zbora in harmonike.

Teden v Sloveniji jim bo ostal v trajnem in lepem spominu, saj so stkali prijateljstva z našimi učenci, spoznali so našo šolo ter način dela pri pouku, se nekaj naučili o Sloveniji ter se udeležili delavnic impro gledališča. Občudovali so mestno jedro ter uživali v vožnji z ladjico po reki Ljubljanici. več…

V petek, 20. septembra, smo se z učiteljico Polono Kalan odpeljale do zbirnega mesta, kjer smo počakale avtobus. Na njem se je zbralo veliko učencev iz različnih ljubljanskih šol, ki sodelujejo v UNESCO ASP mreži.

Začela se je naša pot v Slovenj Gradec na UNESCOV Mirovniški tabor Prve osnovne šole Slovenj Gradec z naslovom »ZLATI REZ«. Prijazni gostitelji so nam podarili oranžne majice in malico, dobili pa smo tudi obeske za ključe, narejene s 3D- tiskalnikom. več…