Nekoč je živel deček po imenu Robi. Bil je sin bogatih staršev.
Nekega dne se je sprehajal po mestu in srečal temnopoltega fanta po imenu Bine. Postala sta prijatelja. Celo popoldne sta se igrala, potem pa je moral Robi domov.
Ko je to novico povedla staršem, niso bili navdušeni. Prepovedali so mu, da bi se z njim družil. Robi je bil žalosten, saj ni imel prijateljev. Staršev ni poslušal. Še vedno se je vsako popoldne igral s temnopoltim prijateljčkom. Ko sta to izvedela Robijeva starša sta mu prepovedala, da bi hodil ven.
Robi je bil žalosten. Veliko je razmišljal o prijateljstvu z Binetom. Domislil se je načrta. Vsako popoldne po šoli sta se v parku igrala z Binetom. Ko pa je prišel domov, je staršem rekel, da se je iz šole vračal po daljši poti. Starši so mu na srečo verjeli. A so tudi to kaj kmalu ugotovili.
Robijevemu očetu je bilo dovolj, zato ga je varnostnik spremljal na poti v šolo in domov.
Robi je pred šolo zagledal Bineta in mu na uho povedal, da se ne moreta več družiti. Bine je postal žalosten, vendar je v Robija verjel, da bo poskušal rešiti njuno prijateljstvo.
Doma je Robi zbral pogum in očeta ponovno prosil, če se lahko igra z Binetom. Očetov odgovor je bil vedno enak. Ni mu dovolil. Naslednji dan se je Robijev oče zamislil. Veliko je razmišljal o različnosti med ljudmi in zato prišel do spoznanja, da ni pomembna barva kože ampak srce.
Svojemu sinu je dovolil, da se je igral s temnopoltim prijateljem Binetom.
Bine in Robi sta postala najboljša prijatelja. Velikokrat sta se igrala na dvorišču pri Robijevih starših.
Njuno prijateljstvo je temeljilo na strpnosti, sprejemanju in ljubezni.
Robijeva starša sta bila ponosna na svojega sina.
Tim Ileršič, Simon Šubara, 5. a
