Dolgo časa nazaj, še preden so ljudje poznali naravne pojave, so bogovi imeli vojno. Tisti čas se je v oddaljenih krajih rodil majhen junak. Česar ljudje niso vedeli, je bilo to, da bo ta junak pomemben za rešitev Zemlje, kot jo poznamo. Temu junaku je bilo ime Mateo. Otroštvo je preživel kot vsi normalni otroci, a videlo se je, da je on poseben. Cele dneve je treniral in se uril za boje. Bil je zelo močan in pogumen. Nekega dne je od nikoder prišla huda nevihta in strele so začele udarjati. Čez nekaj dni se je zgodil tudi hud potres. Takrat so vsi vedeli, da se trije veliki bratje borijo. Vsi so bili prestrašeni razen Matea. On je bil vesel, ker je vedel, da bo lahko končno šel na misijo.
In na misijo je tudi odšel. Plul je čez morja in hodil čez gore in vse to počel sam. Na poti je spoznal veliko dobrih ljudi, ki so mu pomagali, da pride do gore Triglav; a na goro se je odločil iti sam. Plezal je in plezal in vedno bolj je razmišljal, kako bo prepričal bogove, naj se nehajo prepirati. Sploh ni vedel, zakaj se prepirajo. Ko je končno prišel do vrha, jih je videl. Vsi trije bogovi so se prepirali pred njim. Bili so visoki približno 8 metrov in ko so zagledali Matea, ga je Perun, bog groma, dežja, že hotel ubiti s strelo, a ga je Mateo prepričal, da tega ne naredi. Vprašal je, zakaj se prepirajo. Odgovorili so mu, da je nekdo ukradel Triglavov trizob. Rekli so mu, da naj najde Triglavov trizob ali pa bo Perun naredil že drugi vesoljski potop.
In tako je bilo, Mateo je taval po svetu, dokler se ni znašel pred neko jamo. V tej jami je živel kurent. Kurent je bil prijazen. Matea je povabil v jamo, da se lahko v njej odpočije. Vse je bilo v redu, dokler Mateo ni odšel. Ko je odhajal, je videl trizob, ki je bil slabo zakopan v zemlji. Kurent ga je ukradel. Zato ga je izkopal in kurenta ubil. S trizobom se je vrnil na Triglav in ga predal Perunu. Trije bogovi so se nehali prepirati in vreme je bilo spet normalno. Mateo je za nagrado dobil za ženo prelepo boginjo in v znak miru so bogovi naredili mavrico in moč delanja mavrice predali Mateevi ženi Živi.
Tako je na ta svet prišla mavrica kot znak miru med bogovi. Bogovi so še vedno v miru, zato je na svetu še vedno mavrica.
Matej Marušič, 8. b
