Pred davnimi časi, za sedmimi gorami, je v majhni vasi živelo šest mož. Bili so dobri prijatelji. Varovali so svojo vas pred zlim duhom tistega časa.
Nekega dne, ko so se vsi vaščani zbudili, ni bilo Sonca. Vsi so se čudili, kaj se je zgodilo. Šest mož se je zbralo v vasi. Zaslišali so glasne zvoke tam zgoraj, kjer so ležala nebesa. Glas jim je govoril, naj poiščejo starega moža v gozdu, ki jim bo pomagal. Vseh šest mož se je odpravilo v gozd. Dolgo so iskali, ko so le zagledali majhno hišico tam sredi gozda. Starec jih je zaslišal in prišel ven. Vsi so se čudili, saj je zgledal, kot bi bil star več kot tisoč let. Povedal jim je, da mu je Beli bog, dobri bog, podaril še pet tisoč let življenja. Rekel je tudi, da jih je pričakoval. Možje so se začudili, saj niso res verjeli, da bog obstaja. Starec jim je povedal, da so Sonce ukradli Črti, hudički, zli duhovi, in da ga morajo oni povrniti. Nenadoma so spet zaslišali nek glas. Slišali so Belega boga. Rekel jim je, da se novo Sonce ne bo rodilo še 600 let, zato ga morajo oni nadomestiti. Glas je postajal zmeraj bolj tih in čez nekaj časa je izginil. Starec jih je odpeljal v svojo hišo. V roke je vzel knjigo in začel brati neznane besede. Bolj naglas, kot jih je izgovarjal, bolj je vseh šest mož nekaj tiščalo skupaj. Nato so se le združili v eno. Zdaj niso bili več podobni ljudem. Postali so šest barv. To so bile rdeča, zelena, modra, vijolična, oranžna in rumena. Kar čez streho so se dvignili tja gor v nebo in na drugo stran sveta. Svetili so še močneje kot Sonce. Ljudje so končno spet imeli svetlobo, vendar teh šest mož ni bilo nikoli več videti.
Minevala so leta in leta. Ljudje so od takrat naprej verjeli v bogove in to novo svetlobo poimenovali mavrica. In tako lahko od takrat naprej vidimo mavrico tudi danes. Prikaže se, ko dežuje, saj gre mavrica oz. teh šest mož pit iz najvišjih oblakov. Tako naših šest mož oz. mavrica vsak dan potuje po tem našem planetu.
SVIT ŠELIGA, 8. b
