Moja šola diši po hodnikih
in znotraj njih po premnogih likih,
diši tudi po znanju
in med poukom po sošolčevem spanju.
Včasih diši po mizah
in občasno tudi po težkih krizah.
Kriza je takrat,
ko je učenja preveč
in ko si želiš,
da ti znanje ni odveč.
Vsak dan diši po zvoncih
in v jedilnici po loncih,
diši po jezikih
in novih stikih.
Diši po veliko ljudeh
in še več poteh.
Kar pa je najpomembnejše,
moja šola diši po spominih,
zato napiši pesem še ti
in vanjo položi svoje misli iz šolskih dni.
Stela Jelenc, 8. a
